Stevilna stoletja so ekstrasenzorna dojemanja, kot so telepatija, znamenja prihodnosti in jasnovidnost, veljala za lazne fantazije, iluzije ali izume.
Materialistični pristop, ki prevladuje v znanstvenih krogih, a priori zanika kakrsno koli "duhovno" resničnost. Razlog je v tem, da teh realnosti ni mogoče preveriti v laboratoriju.
Kljub temu imajo vsi ljudje nekaj podobnih izkusenj, kot jih zanika znanost. Na primer, lahko se spomnimo nepojasnjenih dogodkov, znamenj prihodnjih dogodkov ali sanj, ki se uresničijo.
Te izkusnje so nam pogosto koristile. To kaze, da niso bile iluzorne izkusnje.
Ti pojavi niso redki in prizadenejo vsakogar. Nekateri učenjaki, ki imajo bolj odprt um, so se tega vprasanja zeleli znanstveno lotiti. Sprasevali so se, ali obstaja način za razumevanje izvenčutnih izkusenj, ne da bi se zatekli k okultizmu, mitologiji ali psevdo-religiozni filozofiji. Knjiga pripoveduje o izkusnjah teh raziskovalcev.
Zdaj se končno pojavljajo dokazi, ki znanstveno dokazujejo obstoj visje ravni zavesti.
Obstaja "kolektivni um", ki vsebuje ideje in misli, skupne celotnemu človestvu. To je psihični kozmos, ki ga lahko uporabimo v svojo korist. Iz tega kozmosa sprejemamo signale in informacije.
Leta 1980 je bila "quantum entanglement" eksperimentalno potrjena. Ta lastnost je značilna za osnovne delce. Vsi delci (atomi, elektroni, fotoni) lahko komunicirajo med seboj, ne da bi trpeli zaradi prostorskih in časovnih omejitev.
To je močno v nasprotju s predpostavkami materialistične fizike.
Komunikacija med osnovnimi delci poteka v dimenziji, ki ni podrejena znanim fizikalnim zakonom. To dimenzijo lahko primerjamo z "univerzalnim umom".
Poskusi "Projekta globalne zavesti", izvedeni na univerzi Princeton, so nedvomno pokazali obstoj svetovne zavesti.
Knjiga opisuje tako imenovano teorijo "kolektivne podzavesti", ki jo je razvil slavni psihoterapevt Carl Gustav Jung. Jungova teorija je zelo podobna novoplatonskemu konceptu "Anima mundi". Te teorije potrjujejo napovedi kvantne fizike, ki so jih razvili ugledni znanstveniki in nobelovci.
Kvantna fizika dokumentira obstoj ravni, imenovane "ne-lokalna". Na tej ravni osnovni delci kljub temu, da jih ločujejo velike razdalje, vedo vse drug o drugem in se obnasajo, kot da bi bili eno.
Iz materialistične vizije vesolja, ki popolnoma temelji na snovi, naključno zdruzeni, se človestvo pomika k novemu načinu razumevanja resničnosti, kjer snov in psiha sobivata in se integrirata.
Medtem ko klasična fizika ostaja prevladujoča v svetu, ki je zaznavna za nasa čutila, se pojavljajo nove stopnje resničnosti z psihičnimi vsebinami.
Na kvantni ravni klasična fizika ne velja več. Materialni del kozmosa sam ne opravlja svoje funkcije. Potrebuje psihično dimenzijo, to je nadaljnjo raven, nelokalnost.
I Na tej ravni celo vesolje postane eno. Ni več iz materije, temveč iz energije in informacij, koordinira pa ga sila harmonije, brez katere bi obstajal samo kaos.
V najbolj skritih ravneh resničnosti snov ne more brez psihe. Podobno potrebuje psiha materialni del, da se izrazi.
To zavedanje spremlja človestvo do novega evolucijskega preskoka, po katerem bo materialistična prevlada prenehala.
Vzpostavila se bo doba sodelovanja med psiho in materijo. Pojavi, ki jih zdaj zanikajo, na primer zunajčutna zaznavanja, bodo postali dedisčina v splosni rabi v vsakdanjem zivljenju.